Blog / Podcast

Razpršenost je travmatični odziv obrambe organizma

Razpršenost je travmatični odziv na občutek prezahtevnosti situacije in/ali notranjega dogajanja.

Se tudi vam zgodi, da se izgubite v trenutku?
Občutek, ko izgubimo stik s sabo in se malo zasanjamo je nekaj, kar se dogaja vsem. V osnovi gre za obrambni mehanizem disociacije, ki predstavlja sposobnost možganov, da vzpostavijo distanco do trenutne realnosti in zagotovijo odmik od doživljanja. V primeru travm se ta obrambni mehanizem okrepi do te mere, da se v trenutku lahko popolnoma odklopimo od fizičnega in čustvenega dogajanja ter pride do dizenditifikacije. To pomeni, da izgubimo stik z zavedanjem sebe, celo do te mere, da se ne spominjamo trenutkov v svojem življenju.
Milejša oblika je navadno ta, da nas preplavijo občutki izgubljenosti, razpršenosti, negotovosti, kot bi bili brez centra. Pri ljudeh, ki imajo za sabo šok ali razvojno travmo je to eden glavnih načinov preživetja, zato ga je zelo težko zares preseči. Četudi so sedaj grožnje iz okolja nesorazmerne travmi, se notranji sprožilci sprožajo nenadzorovano, saj so shranjeni v podzavesti (npr. nekdo na hitro vstane pred nami in ker smo bili telesno kaznovani kot otroci, se sproži travmatični odziv zamrznitve, umika ali bega, četudi nas ta trenutek nihče ne ogroža).
Kar potrebujemo je jačanje notranje organiziranosti in stika s sabo, katera pa se dogaja postopno skozi delo na sebi.
Disociacija in dizenditikacija kot tramatična odziva sta lahko tako močni, da oseba dolgo ne prepozna, da se ji/mu sploh dogaja. Z jačanjem pozornosti na telo in njegove odzive, predelovanjem čustev, krepitvijo notranje varnosti se to dogajanje navadno omili do te mere, da postane zavedno.
V kolikor prepoznavate, da se vam dogajajo taki odmiki,  vam je lahko v pomoč to, da se v tistem trenutku fizično objamete (ali primete za nogi npr.) in ohranite fokus na dihanje in prisotnost. S tem boste telesu pomagali, da bo ostajalo bolj prisotno in postopoma doživljalo več varnosti. Vsekakor pa priporočam tudi vodeno pomoč.
Izkušen terapevt vas bo lažje podprl pri sledenju prisotnosti in “odklapljlanja” ter pomagal pri predelovanju intenzivnih občutkov, ki se navadno pod takimi odzivi skrivajo. Ti namreč pridejo na plano šele po tem, ko  se razvije dovolj notranje moči za soočenje z njimi.