Pristnost, živost, odprtost, srčnost, prizemljenost in poštenost so ene mojih glavnih vrednot po katerih se trudim živeti tako kot osebno kot profesionalno.
Osebni razvoj ni samo moja domena, temveč moj način življenja. Vse kar učim, sem izkustveno dala skozi sama- marsikaj tudi večkrat.
Moja pot dela na sebi se je začela 22 let nazaj, v letih od 2011 – 2023 pa bila najbolj intenzivna.
V tem času sem namreč šla OD odtujenosti od sebe, prestrašenosti, negotovosti, razpršenosti, občutkov manjvrednosti in nemoči, igranja žrtve in nešteto vlog DO stika s sabo, svojimi občutki, v vrednost in svojo moč, se naučila postaviti zase, izraziti svoja stališča in potrebe ter stati za njimi, se naučila živeti iz svoje nežnosti in moči hkrati ter odprla srce do ljudi, do katerih sem prej gojila več ali manj zamere.
Izkustveno vem, kako je, ko te življenje uči na trd način, ko si na tleh in ne vidiš več smisla, ko te krivda privija in strah onemogoča, da bi naredil korak navzven, se bojiš ljudi in samega sebe, ko nimaš za preživetje in računi prihajajo, ko začenjaš kariero ob skrbi za malega otročka, ko izgubiš bližnjega iz danes na jutri, ko se bojiš reči ne in hodiš sebi v minus neštetokrat, ko začneš slediti sebi in gre najprej vse in več ali manj vsi proti tebi, ko ozavestiš globoko travmo in se ti sesuje življenje in še bi lahko pisala…
Takrat sem se izgubljala v “drami”, ko pogledam nazaj pa vidim samo lekcije življenja:
Sedaj sem lahko to, kar sem in mi je več ali manj vseeno, kaj si drugi mislijo.
Sedaj se zavedam, da ima vsak svojo resnico in vse so relativne, vendar vredne- tudi moja.
Sedaj lahko odprem srce in pokažem svojo ranljivost, ker se zavedam kakšna moč je za to potrebna.
Sedaj se lahko sprejemam takrat, ko nisem popolna, ker v srcu vem, da sem vseeno dovolj dobra.
Sedaj prevzemam odgovornost za svoje življenje in si ga ustvarjam, namesto se prepuščam.
Sedaj se počutim enakovredna in šele lahko zares komuniciram ter gradim pristne odnose. Sedaj sočutje počasi presega ego, ki več ne dela zase, temveč za druge…
Dr. Ken Wilber pravi, da na naši poti potekata dva procesa (katera lahko potrdim tudi iz svojega vidika in izkušenj):
- proces odraščanja /growing up (postati najprej človek, tak kot si, avtentičen- onstran vseh naučenih idej in posledic travm ter “socializacije”).
- proces prebujanja/ waking up (ozavestiti, da smo duhovna bitja in zaživeti iz Zavesti, ki napaja vse ostale dele nas. Živeti duhovno osvobojenost, enost, sočutje, početi vse kar počnemo iz globljega smisla, ki je onstran ega…)
Sama na svoji poti vseskozi združujem oba, zato rada rečem, da se trudim hoditi z odprtim srcem, a z nogami na tleh.
V meni tli iskrena želja pomagati vsem, ki si tega zares želite.
Ker vem, da lahko veliko dam, če je na drugi strani prostor, da se lahko to sprejme.
Vsem, ki se že trudite in ne pridete ven, ker vam morda manjkajo orodja in občasna podpora. Ki bi radi imeli od življenja več- bi ga radi živeli, ne zgolj preživeli. Zaživi Sebe® je moj slogan in hkrati vodilo vsega mojega dela.
Zavedam se, da je moj čas dragocen, ker je omejen, zato želim podpreti voljo in željo po napredku in vsakega izmed vas tam, kjer začne. Mogoče celo čisto na začetku, tako kot sem začela sama. Nikoli ni prepozno, nikoli nismo predaleč od sebe, če se le odločimo za življenje, ne postopno umiranje.
Osebno mi ni niti malo žal več kot 42.000 evrov za razna izobraževanja, za več kot 350 individualnih seans preseganja travm, vzorcev, bolečin, vlog, za nešteto ur porabljenih za to, da sem se pobirala, vztrajala, spuščala, da bi bila bolj kar sem, da bi živela bolj iz sebe in srčno bližje vsem, ki jih imam rada, za notranji mir in svobodo, ki napaja srce skoraj že ne glede na zunanje dogajanje.
Zame, je bila to najboljša investicija, verjamem, da sem zaradi nje sploh še tukaj.
Vem, da imate moč za spremembo tudi vi. To je tista moč, ki vam je pomagala preživeti.
Če bi se jo radi naučili prevajati v moč za življenje, ne zgolj preživetje,
dobrodošli, da naredite kakšen njen korak tudi z mano, če tako začutite.
