Vzbujanje krivde, manipulacije, primerjanje, sojenje itd.. so zelo dragi vzgojni ukrepi. Dragi za vašega otroka, ker rušijo njegovo integriteto, samospoštovanje in samozavest, ter dragi za vas, ker vas oropajo bližine in stika s svojim otrokom.
Je res vredno kar se doseže z njimi?

 

Ne moremo od otroka pričakovati, da ne bo otrok. Raje prenehajmo biti to sami in prenašati naprej vse vzorce, katere smo dobili. Tudi če niso bili naši, tudi če smo bili sami enkrat otrok, sedaj so naši in naša odgovornost je, da jih presežemo, namesto da zanje krivimo svoje starše ali celo svoje otroke.

 

Ni mogoče postati zaveden starš brez zavedanja sebe, ni mogoče vzpostaviti stika brez odprtega in ljubečega srca. Otroci ga že imajo, le še svoje potrebujemo ponovno odpreti.

🙂

Jasna (nenasilna) komunikacija je pri tem pomagala meni in kar nekaj TCT terapij… In ni mi žal za sleherni trenutek vložen v to. ?