Blog

Kaj je empatično vživljanje v druge?

Ko se izrazimo in nas oseba na drugi strani ne zmore slišati je to pogosto zato, ker uporabljamo razdiralni jezik (več o njem tukaj ) ali ker ima ob naših besedah toliko svoje frustracije, da se izgublja v njej in nas ne zmore slišati (ker ne sliši niti sebe).

 

Če torej želimo biti slišani, če želimo prinesti v komunikacijo več razumevanja in stika, je potem na nas, da poskušamo preko empatičnega vživljanja doprinesti več globine v komunikacijo.

 

Empatično poslušanje oz. vživljanje v druge je poslušanje onstran besed. Besede drugih so lahko tudi zelo grobe, saj izhajajo iz njihovih bolečin in morda starih ran, vendar poskušamo videti onstran njih v srce bitja, ki jih izraža.

Empatija je iskren trud razumeti in slišati drugega na nivoju njihovih občutkov in globljih hrepenenj srca (potreb), brez da bi izgubili sebe, četudi damo ves fokus na osebo, katero poslušamo.

 

Za empatično vživljanje se odločimo ko:

  • nas drugi ne morejo slišati v tem, kar govorimo, ker potrebujejo biti najprej slišani sami,
  • ko želimo nekoga podpreti, ga res razumeti/spoznati, ko nam je za nekoga mar,
  • ko želimo poglobiti najin stik in odnos.
  • Ko želimo osebi pomagati, da sama dobi več jasnosti o dogajanju v njej itd.

 

Empatija drugim je iz mojega vidika lahko iskrena le takrat, ko imamo mi »polne baterije«(smo v sebi v redu in lahko poslušamo). Če nismo najprej empatični do sebe, bo ta primanjkljaj v nas začel vzpodbujati neprijetne občutke in posledično izgubo stika s sabo in drugim ter začetek razdiralnega jezika ali po domače »pink ponka« besed.

 

Ključni pojmi empatičnega vživljanja:

  • Ob tem, ko oseba govori, poskušamo zaznati njihove občutke in potrebe onstran njihovih, morda tudi grobih, besed. Fokus je na življenje/živost/človečnost v njih. Ključno je, da ob tem besed ne jemljem osebno.
  • Ni bistvo v temu, da naredimo nekaj, temveč da smo tam– prisotni in v stiku.
  • Empatija je lahko tudi tiha, samo z odrtim srcem, katerega se v odnosu zazna.
  • Ko nekoga zares slišimo, ta zažari v svoji živosti.
  • Empatija še ni doseganje medsebojnega razumevanje, njen namen je STIK.
  • Bolj kot smo v stiku s svojim potencialom sami, več ga lahko prinesemo v stik pri empatičnem vživljanju.
  • Empatija drugim tako ne pomeni, da damo sebe na stran, temveč smo živi/prisotni z drugim iz sebe.
  • Empatija drugim gre z roko v roki z samo empatijo (ta je namreč predpogoj za empatijo drugim).
  • Empatično vživljanje je proces, ki osebi pomaga priti globje vase in doseči več jasnosti in traja, dokler se ne poglobi stik oz. koliko ima poslušalec kapacitete.
  • Ko nas drugi ne uspe slišati je to zato, ker ima preveč svoje frustracije. Z empatijo mu pomagamo, da jo izrazi in preseže.
  • Ko poskušamo vzpostaviti stik in slišati druge, postavljamo vprašanja, ne trditve, saj ne moremo vedeti, kako se nekdo zares počuti ali kaj potrebuje. Lahko samo predvidevamo in se mu skozi vprašanje poskušamo približati v razumevanju njega/nje.

 

Predpogoj za zares slišati druge je torej ta, da smo najprej empatični do sebe, lahko sprejmemo in predelamo svoje občutke ter se poglobimo na nivo srčnih kvalitet.

Na delavnici včasih slišim: »Pa zakaj moram biti jaz tisti/tista, ki bo vse to naredil/a, da bom najprej slišala drugega, zakaj ne tega naredi on/ona. Pa pogosto vprašam: »Kaj je lažje – čakati na spremembo pri drugih in od zunaj, katere morda nikoli ne bo ter živeti v frustraciji ali trenutno izbrati več svojega potenciala in pristopiti prvi?«

Naša komunikacija je naša odgovornost. Ko je drugi ne zmorejo na globini, ki si jo želimo, jih lahko pri tem  podpremo. Pogosto na tak način pridobiva oba (win-win situacija).