Jasna komunikacija za starše: Vzgoja s stikom

Biti starš je lepa, a zahteva pot, na katero ne moreš biti pripravljen, dokler se ne zgodi.

 

Nenadoma smo vrženi v situacijo, kjer se od nas zahtevajo veščine, ki jih večina nima. Kljub vsem lepim trenutkom, se ob utrujenosti in pomanjkanju časa zase, pogosto sprožijo naši notranji sprožilci, za katere prej pogosto nismo niti vedeli, da jih imamo.

 

Obremenjenost, utrujenost in skrb se hkrati mešajo z željo da bi svojim otrokom dali največ kar lahko. Prepričana sem, da se je že vsakdo znašel v situaciji, ko so te emocije postale premočne, v nas sprožile notranjo stisko, ko situacije enostavno nismo več obvladovali in rezultat se je manifestiral v kričanju, manipuliranju, obsojanju, nadmoči itd. Starši smo samo ljudje.

Vsemu temu običajno sledijo sram, krivda  in obžalovanje. Saj smo si vendar obljubili, da bomo vzgajali drugače, kot smo bili vzgajani sami, a ne?

 

Če so generacije pred nami imele večjo skrb v zagotavljanje materialne varnosti, za katero smo jim lahko hvaležni, so naše generacije tiste, ki delajo naprej- na prinašanju večje čustvene varnosti, povezanosti, bližine, spoštovanja in to najlažje učimo tako, da to živimo v odnosu do svojih otrok.

 

Zato vse, ki bi radi:

• spremenili družinske vzorce,
• se naučili upravljati s svojimi čustvi,
• pomagati otroku predelati njegova čustva,
• imeti avtoriteto, ki temelji na notranjem spoštovanju sebe in otroka, ne na ustrahovanju,
• ki bi želeli komunicirati z otroci iz svoje notranje ljubezni in obenem se naučili poskrbeti tudi zase, namesto dajati svojih potreb na stran,  vabim na vikend seminar nenasilne komunikacije za starše: Vzgoja s stikom.

 

Na temo vzgoje obstaja ogromno knjig, problem pa je, da če delaš »vse prav« po eni, istočasno počneš kaj narobe po drugi.   Ne verjamem, da se da naučiti “pravilne vzgoje”, ker je vzgoja živa stvar odnosa. Spreminja se s starostjo otroka, z osebnostjo, glede na spol itd. Osebno mi je kot staršu ogromno doprineslo, da sem se raje naučila, kako vzpostaviti živ in pristen stik s hčerko in predvsem pred tem s sabo.

Biti starš je v bistvu nekaj, kar bi potrebovali znati od znotraj navzven, iz stika s svojo integriteto in notranjim odraslim stavom. Ko pa so tam naši nerazrešeni otroški deli, se v vsakdanjem življenju pogosto zgodi, da sta v situaciji dva otroka- naš notranji in še eno malo bitje pred nami.

• Preberi več o tem.
  • Biološko gledano smo odrasli, vendar pa pogosto v nas bivajo nerazrešeni otroški deli, ki so nastali kot posledica travm, vzorcev in drugih vplivov. Čeprav večino časa delujemo kot odrasli, se lahko v neki konfliktni situaciji v nas predrami otroški del, ki ga ta situacija vznemirja in kar naenkrat ne reagiramo več kot odrasla oseba, temveč kot otrok. Ob tem se zgodi, da sta v situaciji dva otroka- naš notranji in še eno malo bitje pred nami.  Nihče pa ni tisti trenutek sposoben prevzeti odgovornosti za svoja čustva do te mere, da jih predela in se vrne v svoj notranji center. Otrok tega ne zna, odrasel pa pogosto tudi ne, ker se ni imel kje naučiti. Vendar tudi, če nismo imeli zgleda doma, se lahko naučimo večje čustvene inteligence in smo zgled svojim otrokom v tem.

 

Kot socialna pedagoginja sem imela veliko teorije kaj in kako (predvsem kaj ne smem početi), manjkala pa so mi orodja. “Kako? Kaj naj naredim?” so bila moja pogosta notranja vprašanja takrat v veliki stiski.

Kaj naj naredim, ko se utapljam v občutkih nemoči?

Kako naj podprem otroka, da bo slišan, razumljen, da se bo čutil ljubljen, viden, vse, za kar sem sama potrebovala garati skozi delo na sebi let?

Kako naj postavim mejo brez, da bi bila verbalno (ali fizično) nasilna, a je obenem vseeno čutiti avtoriteto, ki otroku pomaga k občutku varnosti?

Kako naj poskrbim tudi zase, če pa mi je um govoril, da se mora dobra mama »razdajati« in tako naprej.

 

Ko sem enkrat doumela, da je za stik z drugimi, predvsem z otroci, potrebno najprej vzpostaviti stik s seboj, je postalo lažje.

Preden sploh pristopimo do otroka, je nujno, da najprej najdemo svoj center, jasnost in stabilnost. Uvidela sem, da vse steče, ko lahko začutim tako sebe kot svojo hči.

 

V procesu učenja sem, kot vsak starš, naredila kar nekaj napak.

Moj namen ni, da se predstavljam kot nek super nezmotljiv strokovnjak, temveč kot starš, ki ve, kako je biti izgubljen in je prišel v svojo resnico, stik, moč, avtoriteto ter zna srčno nastopiti iz vsega omenjenega s sprejemanjem in zavedanjem. Pristop, ki ga učim, jača stik, povezanost, sočutje, sprejemanje, varnost, avtentičnost, odgovornost ter podpira potencial otroka.

Moja hčerka ima sedaj 12 let in ne predstavljam si, da ne bi poznala orodij, ki jih poznam. Najbolj dragoceno mi je, da sva razvili odnos medsebojnega spoštovanja, bližine in zaupanja.

 

Vsa ta orodja bi rada delila z vami, ker si želim, da bi čim več staršev ta kratka leta s svojimi otroci preživelo z veliko lepimi spomini in čim manj obžalovanji. 🙂

 

Vabljeni na nadaljevalno delavnico  nenasilne komunikacije za starše, kjer se bomo najprej učili:

Kako uravnovesiti sebe:

• Kako se pomiriti v kritičnih situacijah,
• Kako priti skozi močna čustva odgovorno, namesto jih trositi na otroke,
• Kako sprejeti same sebe, ko vidimo, da smo kdaj kje naredili »napako«,
• Kako se naučiti poskrbeti tudi za svoje potrebe, brez da bi nujno šle v minus stiku z otrokom,
• Kako postaviti meje otroku iz notranje avtoritete in učiti otroka odgovornosti do sebe in soljudi.
• Kako razumeti kaj se dogaja z otrokom in iskati skupne rešitve, dobre za vse,
• Kako otroke učiti spoštovanja s tem, ko jih spoštujemo sami.
• Kako usklajevati potrebe vseh v družini in to narediti zabavno, ne mukotrpno delo.

 

In zatem kako vzpostaviti stik z otrokom:

• Kako otroka zares slišati in sprejeti z odprtim srcem ter ob tem krepiti povezanost in zaupanje med vama.
• kako slišati njegove potrebe onstran tega, kar govori ali drugače izraža.
• kako ga empatično sprejeti z odprtim srcem, da se ljubezen čuti, ne zgolj o njej govori,
• kako ga spoštovati v enakovrednosti, a obenem ne izgubiti stika s sabo.
• kako reševati konflikte.
• kako ga upoštevati, a istočasno ne razvajati.

 

Vsebine seminarja temeljijo na pristopu nenasilne komunikacije po sistemu Marshalla Rosenberga; znanjih in veščinah, katere sem osvojila skozi izobraževanje in delo kot terapevtka transpersonalno kognitivne terapije ter travma terapevtke ter na izkušnjah osebne poti rasti kot mama.

 

Seminar bo potekal v Ljubljani v LILA centru na Kogovškovi 12.

Družili se bomo:

• 7.5.2023 (od 10h-18h).

• 11.5.2023 (od 17h-20h).

• 15.5.2023 (17-20h).

• 22.5.2023 (17-20h).

 

Delavnica  zajema 17 ur, razporejenih skozi 4 termine z namenom lažjega osvajanja veščine.

Delavnica je nadaljevalna, kar pomeni, da je namenjena vsem, ki že imajo opravljeno osnovno delavnico jasne/nenasilne komunikacije (pri meni ali katerem drugem učitelju).

Za vse, ki bi se je radi udeležili, pa še nimate osnov, je osnovna razpisana marca 2023 tukaj.

 

Cena za celoteno delavnico je 180 eur.

10% popust za vse, ki pridejo v paru.

Prijave zbiramo do 30.4.2023 oz. do zapolnitve mest.

Možno tudi plačilo na obroke do srečanja– pišite in dogovorili se bomo za način, ki ustreza obem. 🙂

 

Včasih je lepo, ko vidiš, da nisi sam. Da se starši soočamo s podobnimi izzivi- tako notranjimi, kot zunanjimi, ko se vzpostavi skupinska podpora in si nekje lahko slišan in razumljen.

Vabljeni na vikend z nami- zase in za svoje otroke.  Ker se spremembe najprej začnejo pri vsakem izmed nas. Ko se spremenimo starši, se vedno tudi otroci. In nikoli ni prepozno. 🙂

 

Vabljen/a, če želiš bolje podpreti sebe in svojega otroka.